Slovenci imajo rešitev za izziv v gradbeništvu, zdaj se želijo širiti po Evropi

Posel Kaja Stepančič 10. februarja, 2026 05.00
featured image

Slovenska ekipa arhitektov, gradbenikov in programerjev s svojo platformo Realtracing, ki je že vzpostavljena pri nas in na Hrvaškem, načrtuje še vstop na druge večje evropske trge. Za to bodo že kmalu zbirali svež kapital.

10. februarja, 2026 05.00

Realtracing je spletna platforma, ki ponuja bazo podatkov o aktualnih in bodočih gradbenih projektih – kje, kdaj in kaj se (bo) gradi(lo) ter kdo stoji za projektom. Ti podatki so ključni za večja podjetja, predvsem proizvajalce gradbenih materialov, ki se tako lahko vključijo v projekte in ponudijo svoje izdelke.

Gre za mlado podjetje, ustanovljeno spomladi leta 2024, za katerim stojijo izkušeni arhitekti in gradbeniki. Ideja za platformo se je rodila, ko so pri strankah svojega arhitekturnega biroja prepoznali, da bi jim takšni podatki prišli zelo prav, je za Forbes Slovenija povedala 38-letna direktorica in večinska lastnica start upa Taja Benčina: “Pred desetimi leti, ko smo začeli z arhitekturnim birojem, so do nas prihajali proizvajalci gradbenih materialov. Takrat smo videli, da potrebujejo podatke o projektih in tako se je porodila ideja za Realtracing.”

“Za začetek smo pridobili majhen vzorec podatkov za projekte okrog Ljubljane, da smo videli, ali se to da prodati. In se je dalo. Potem pa smo se čisto organsko širili naprej po celi Sloveniji in naprej na Hrvaško,” pripoveduje. “Videli smo, da je v tej regiji naša rešitev zanimiva. V resnici ne spreminjamo ničesar na trgu, ampak samo dostavljamo podatke zato, da se ti procesi, ki se že odvijajo, lahko odvijajo bolj učinkovito.”

V Sloveniji in na Hrvaškem imajo skupno že okoli 100 strank. Med njihovimi večjimi so na primer Baumit, Wienerberger, Knauf, Henkel in Merkur. Strankam ponujajo dostop do podatkov o projektih za letno naročnino, ki lahko znaša od 850 do 4.500 evrov, odvisno od paketa.

V resnici ne spreminjamo ničesar na trgu, ampak samo dostavljamo podatke zato, da se ti procesi, ki se že odvijajo, lahko odvijajo bolj učinkovito.

– Taja Benčina, direktorica in večinska lastnica podjetja Realtracing

V pol leta do desetčlanske ekipe

Ob zagonu podjetja so vložili približno med 15 in 20 tisoč evrov, je povedala sogovornica. Nekaj časa so se financirali sami, nato pa so začeli iskati vlagatelje. Kot je dejala Benčina, so se zavedali, da morajo, če želijo rasti hitreje, pridobiti svež kapital, saj ga sami niso imeli.

Relativno hitro so privabili naložbo slovenskega sklada tveganega kapitala Silicon Gardens. “Mogoče tudi zato, ker nismo imeli takega pritiska in ker smo že pokazali, da je rešitev mogoče prodati,” je za Forbes Slovenija dejala večinska lastnica podjetja Realtracing.

Ta je skupaj z Vukom Lauom, partnerjem sklada Silicon Gardens in vlagateljem, začetke podjetniške poti predstavila tudi na letošnjem Slovenskem startup forumu. Kot je povedala na okrogli mizi, je imelo podjetje v času, preden je pridobilo naložbo, le tabelo z bazo strank in zelo preprosto osnovno platformo, a je že ustvarjalo “kar nekaj prihodkov”.

“Takrat sva bila dva zaposlena in nikoli ne bom pozabila trenutka, ko je Gregor Rebolj iz Silicon Gardens prišel pogledat, kakšno tehnološko rešitev imamo, pa je bil kar malo presenečen. Ampak potem smo v pol leta v bistvu zgradili celo platformo v Sloveniji in na Hrvaškem ter ekipo povečali z dveh na deset članov,” je navedla.

Z naložbo, izvedeno aprila lani, je Silicon Gardens pridobil 15-odstotni lastniški delež v start upu, kažejo podatki v Gvinu.

V letu dni početverili prihodke

Podjetje je v svojem prvem letu delovanja, to je leta 2024, ustvarilo 32.890 evrov prihodkov od prodaje in 4.197 evrov čistega dobička, kažejo podatki v Gvinu. Rezultati za leto 2025 še niso objavljeni, a kot je na Slovenskem startup forumu dejala Benčina, so se njihovi prihodki v primerjavi z letom prej približno početverili (torej zvišali na okoli 130 tisoč evrov).

“Če bi gledali letošnji januar v primerjavi z lanskim, bi rekla, da je skoraj desetkrat boljši. Tako, da kar hitro rastemo in upam, da bomo z vstopom na večje evropske trge, tako tudi nadaljevali. Tak je načrt,” je povedala na dogodku.

Napad na večje evropske trge

Želja je prodor na nove evropske trge, sta z vlagateljem razkrila na okrogli mizi. Začeli so testirati tako imenovano regijo DACH, torej nemški, avstrijski in švicarski trg. “Načrt je, da pokažemo, da znamo isto operacijo, ki smo jo izvedli v Sloveniji ter zelo hitro tudi na Hrvaškem, ponoviti tudi v regiji DACH oziroma na drugih evropskih trgih,” je dejala.

Kot je povedala, se lahko podjetje zelo hitro širi na druga tržišča, saj so njihove operacije že tako precej preproste, zdaj pa so jih tudi optimizirali. “Še največji problem so podatki, ampak tudi s tem se zaenkrat uspešno spopadamo,” meni. Podatkov namreč ne dobiš “na pladnju” in severneje v Evropi, kot greš, težji je dostop do njih, je povedala za Forbes Slovenija. “Zanimivo sta Slovenija in Hrvaška izjemno odprti, zato je bilo tu tudi lažje začeti. Smo pa za veliko držav našli načine, kako predvideti, kje so bodoča gradbišča,” je dodala.

Dolgoročni cilj so tudi ZDA, ki pa za zdaj še niso na njihovem radarju. “Evropa in ZDA sta dva čisto različna izziva. Evropa je mala trdnjava, veliko težje je dobiti podatke. Ampak če jih dobiš, potem imaš dobre možnosti za uspeh. V Ameriki pa so podatki na voljo, se moraš pa na drugačen način znajti, da si konkurenčen. Torej moraš vložiti več, da podatke ustrezno obogatiš na način, da si boljši od konkurence,” je pojasnila za Forbes Slovenija.

Kmalu po svež kapital

Za vstop na nove trge bodo že kmalu zbirali svež kapital. Spomladi načrtujejo novo semensko rundo financiranja, s katero si želijo zbrati vsaj desetkratnik zneska, ki so ga prejeli od Silicon Gardens. Na koliko približno ciljajo, še ne želijo razkriti, saj je predstavitev še v pripravi, razlaga sogovornica.

Zbrani denar nameravajo vložiti v procese zbiranja in bogatenja podatkov in si tako olajšati širitev. “Mi pridobimo namige, kje bodo projekti, potem pa moramo te podatke obogatiti. Za to potrebujemo kar nekaj kapitala,” pojasnjuje. “Mislim pa, da se bomo mogli za vsako naslednjo naložbo bistveno bolj potruditi, ker bo šlo za večje vsote denarja,” je Benčina še povedala za Forbes Slovenija.